Osredotočila sta se na razumevanje lokalnega konteksta, vključno s podnebnimi pogoji in potrebami skupnosti. Opravila sta številne sestanke z lokalnimi kmeti in oblastmi, da bi pridobila dragocene informacije za uspešno delovanje kmetije.

Poudarjata še naslednje stvari:

1. Poznavanje tal: Ključno je poznati strukturo in življenje v tleh. To vključuje poznavanje, kako manjša obdelava tal koristi vsem organizmom v tleh, kar vodi do boljšega zadrževanja vode in hranil ter večje odpornosti rastlin na bolezni.
2. Načrtovanje pridelkov: Pred začetkom kmetovanja je pomembno načrtovati, katere pridelke želimo gojiti. Sarah in Martin priporočata, da se izberejo zelenjavne vrste, ki jih imamo radi in ki jih kupci iščejo. Zbiranje podatkov o kalitvi, temperaturi in optimalnih časih za sajenje je ključno.
3. Uporaba programskih orodij za organizacijo: Za začetno načrtovanje priporočata uporabo preprostih orodij, kot so Excelove preglednice ali papir in svinčnik, da zabeležita vse potrebne informacije o pridelkih, vključno z datumi setve in spravila.
4. Prilagoditev in učenje: Sarah in Martin se učita iz izkušenj drugih kmetov in prilagajata svoje načrte glede na prejšnje pridelke in vremenske razmere. To vključuje zbiranje podatkov o različnih zelenjavah, kar jima pomaga pri odločanju o tem, katere pridelke gojiti in kdaj.
5. Dolgotrajno načrtovanje: Poudarjata, da je dobro načrtovanje dolgotrajen proces, ki zahteva veliko dela na začetku, vendar se sčasoma izplača, saj omogoča lažje upravljanje in prilagajanje v prihodnjih sezonah.
6. Ekonomičnost in strategija: Sarah in Martin menita, da je za tržno vrtnarjenje pomembno, da imata nadzor nad raznolikostjo in kakovostjo pridelkov, kar vključuje tudi ekonomičnost in strategijo prodaje.

Tilnov načrt kmetije temelji na celostnem pristopu, kjer upošteva tako ekonomske kot okoljske vidike. Njegova vizija vključuje dolgoročno trajnostno upravljanje zemljišča in pridelkov, kar pomeni, da se osredotoča na samooskrbo in tržno vrtnarjenje.

Že v prvem letu pripravi dober načrt, ki vključuje strategijo pridelave, bodisi široko bodisi specializirano. Pomembno je, da se prilagodi lokalnim razmeram in potrebam trga, kar vključuje odločitev, ali se osredotočiti na prodajo restavracijam ali širši javnosti.

Treba je postopoma dodajati nove panoge in razširjati površine, kar omogoča prilagoditev rasti kupcev in tržnih potreb. Na koncu izpostavlja, da je uspešno dolgoročno načrtovanje povezano z razumevanjem ekosistemov in trajnostnimi praksami.

Boris se je odločil za ekološko kmetovanje, kar je pomenilo prehod iz intenzivne kmetije na ekološki način pridelave.

Pri načrtovanju kmetije je upošteval analizo tal, kar mu je omogočilo, da je razumel sestavo tal in primanjkljaje hranil, kar je ključno za učinkovito gnojenje. Pomembno mu je bilo, da je zemljišče primerno za ekološko kmetovanje, kar je vplivalo na pripravo gnojilnega načrta. Načrtoval je razporeditev površin glede na logistične zahteve, kot so dostopnost poti, obdelava in pobiranje pridelkov, ter se odločil za ustrezno velikost površin glede na načrtovan način pridelave.

Za letno načrtovanje upošteva terminski plan za setev, da se izogne težavam z mrazom in neugodnimi vremenskimi razmerami. Poleg tega načrtuje več setev v sezoni, kar povečuje pridelek in optimizira izkoriščenost površin.

Boris je zasnoval kmetijo kot permakulturni vrt, ki vključuje različne vrste rastlin in ekosistemskih elementov.

V začetku decembra je pripravil sadilni načrt za naslednje leto in naročil semena, kar mu omogoča, da se drži določenih rokov in optimizira čas dela.

Janova vizija vključuje osredotočanje na lokalno pridelavo in raznolikost pridelkov, kar je pomembno za njegove kupce. Želi preizkusiti različne stare sorte rastlin

Lukova vizija kmetije je osredotočanje na trajnostno pridelavo in povezovanje s skupnostjo. Želi razviti sistem, ki bo omogočal redno prodajo svežih pridelkov, hkrati pa namerava odpreti stojnico, kjer bi ljudje lahko kupovali zelenjavne viške in se seznanili z njegovim načinom kmetovanja. Luka si prizadeva za ohranjanje pestrega in zdravega načina življenja, kar vključuje tudi povezovanje z lokalnimi skupnostmi in spodbujanje zdrave prehrane.

Na začetku je načrtoval svojo kmetijo tako, da je deloval po občutku in lastnih željah, brez strogega načrta. Prvo leto je gojil različne rastline, da bi pridobil občutek, kako se obnašajo na njegovem zemljišču, in da bi spoznal, kaj ljudje v njegovi skupnosti jedo. Poleg tega je sam prideloval sadike in se osredotočil na učenje celotnega procesa pridelave, od semena do pridelka, kar mu je omogočilo, da se je prilagodil potrebam trga.

Pri začetnem načrtovanju je našel pomoč pri kolegih, ki so mu dali vpogled v sheme pridelave in načrtovanja, kar mu je olajšalo prilagajanje njegovim potrebam in količinam. Uporabljal je tudi informacije iz seminarjev in knjig, ki so mu pomagale pri razumevanju kmetijskih praks.

Luka je načrtoval potrebne delovne ure skozi vso sezono, pri čemer si pomaga z zapiski in shemami, ki jih je pridobil od kolegov. Načrtuje delovne ure na tedenski ravni, kar mu omogoča prilagoditev potrebam pridelave in sezonskim delom.