Prvo leto je bila zemlja osiromašena, z le 2-2,5% organske mase.

1. Oranje in frezanje
   Prvo leto je bilo potrebno oranje in frezanje (uporaba motokultivatorja), da se teren zravna.
2. Zakoličenje in načrtovanje
   Po obdelavi je celoten blok zakoličil in postavil vrvice za merjenje in načrtovanje gredic in potk.
3. Poglabljanje potk
   Potke je poglobil za 15-20 cm in zemljo prenesel na gredice, kar je omogočilo dvig gredic.
4. Prezračevanje
   Gredice je prezračil s prezračevalnimi vilami, kar je dodatno izboljšalo strukturo tal.
5. Dodatek gnojila
   Pred dodajanjem komposta je dodal tudi peletirano gnojilo, ki ga proizvaja lokalni proizvajalec bioaktivnega komposta.
6. Dodajanje komposta
   Na gredice je dodal kompost v debelini 3-4 cm, kar je pripomoglo k obogatitvi tal.
7. Uporaba sekancev
   V potke je nasul sekance, za povečanje organske mase v tleh in za zmanjšanje rasti plevela

Površine, ki jih trenutne ne obdeluje, pokrije s plastično folijo. Tam plevel ne raste oz. se izčrpa, hrkati pa je zemljo po tem rahla in primerna za takojšno saditev.

1. Ustvarjanje golih tal
   Oranje je bilo ključno za odstranitev obstoječih rastlin.

Dodajanje komposta
Po oranju je dodal 20 centimetrov komposta, kar je izboljšalo strukturo tal in hranilno vrednost. Kompost je pomagal ohranjati vlago v tleh, kar je ključno za rast pridelkov.

1. Vsako leto doda manjšo količino komposta (5 cm), da vzdržuje primerno plast komposta.

Tilen pripravi tla pred gojenjem z uporabo ročnih orodij, kot so široke vile in valjar, da doseže ravno površino, kar olajša označevanje in setev. V njegovem primeru se skoraj ne uporablja motika, zaradi omenjene kompostne zastirke.

1. Priprava tal: Pri prvi pripravi tal, iz travnika v njivo, bosta travnik preorala in sejala pokrivne rastline, kot so rž in daikon, ki z dolgimi koreninami pomaga zračiti prst. Nato bosta pustila te rastline, da rastejo, kar bo pripomoglo k aeraciji tal in zadrževanju vode. Pokrovne rastline bosta obdržala na mestu, dokler ne dosežejo končne višine.
2. Obiranje in obdelava: Ko pokrovne rastline dosežejo zrelost in osemenijo, jih bosta pokosila ali le povaljala in pokrila z agrotekstilom, kar bo pomagalo ohraniti vlago in preprečiti rast plevela. Pod tekstilom se segrejejo tudi tla, kar bo ustvarilo ugodne pogoje za življenje v tleh. Če bosta želela dodatno povečati organsko maso, bosta dodala tudi slamo, ki bo zgnila pod tekstilom.
3. Prve sadike: agrotekstil bosta na tleh približno en mesec, preden bosta naredila luknje in posadila sadike, kot so buče. Ta čas je pomemben, saj omogoča, da ustvarijo optimalne pogoje za rast rastlin. Tekstil bo pomagal zadrževati vlago in preprečevati rast plevela, kar bo olajšalo sajenje in nego pridelkov. Pod tekstilom bodo večkrat pognali pleveli, a se bodo zaradi pomanjkanja svetlobe posušili.
4. Nadaljnja setev: Ko bosta pobrala buče, bosta po tednu ali dveh pobrala tkanino in posejala jesensko zelenjavo, ki uspeva brez tkanine, kot so npr. por, špinača ali solata. Plevela bo bistveno manj.

Strojna obdelava: Ta način vključuje uporabo traktorjev za obdelavo večjih njiv. Najprej tla preorje, nato pa jih obdela s predsetvenikom in brano. Na koncu z uporabo stroja oblikuje grebene, na katere posadi zelenjavo. Vse to izvaja strojno, kar omogoča učinkovito in hitro obdelavo večjih površin.

1. Permakulturni vrt: Na permakulturnem vrtu se tla obdelujejo ročno. Najprej so, prvo leto, pripravili teren z buldožerjem v vijugaste spiralne grede -  gomilaste visoke grede. Na teh gredah nasuje kompost (vsako leto ga doda v debelini 20 do 30 centimetrov). Gredice se nato pokrijejo s slamo, kar pomaga ohranjati vlago in preprečuje rast plevela.

1. Dvignjene grede: Tretji način vključuje uporabo dvignjenih gred, ki so obdane z lesom. V tem sistemu se uporablja izključno kompost, ki ga Boris pridobiva tudi od živali na kmetiji. Vsako leto dodaja 10 do 20 cmetrov komposta, pri čemer se tla skoraj ne okopavajo. Ta metoda se izkaže za najbolj produktivno, saj omogoča enostavno obdelavo in vzdrževanje, je pa tudi najdražja na enoto površine.

1. Priprava zemlje
   Luka je prvič pripravil zemljo tako, da je izvedel oranje na globini približno 40 cm. To je storil na celotni površini, da bi omogočil sajenje prvih zelenih posevkov, znanih kot pokrovne rastline, s čimer je želel, da si zemlja po oranju nekoliko opomore. Po oranju je začel s sejanjem mešanice pokrovnih rastlin, med katerimi se je izkazala sudanska trava kot zelo uspešna, saj je dosegla višino skoraj 2,5 metra. Luka je tudi omenil, da je zemlja, s katero je delal, bila težka glinena ilovica, kar je predstavljalo izziv, zato je moral dodatno obdelati zemljo, da bi jo razrahljal in omogočil boljšo rast rastlin.
2. Pokrovne rastline
   Luka uporablja pokrovne rastline, kot je lucerna, za izboljšanje tal in ohranjanje organske mase. Ta praksa vključuje redno mulčenje lucerne, kar omogoča, da se korenine rastlin sprostijo in ne rastejo preveč agresivno. Ko pride čas za odpiranje novih gredic, Luka uporablja podrahljalnik, da rahlo prezrači zemljo.
3. Folija

Luka uporablja folijo, predvsem črno folijo, za pokrivanje gredi, ki jih trenutno ne uporablja. Gredice pokrije s folijo, da se organski material razgradi. Čas pokrivanja s folijo je odvisen od vremenskih razmer; če je vreme toplo in je zemlja dovolj vlažna, se rastline pod folijo hitro posušijo in umrejo, kar pripomore k zmanjšanju plevela. V nekaj tednih umre večina plevelov. Če bi to ponovil večkrat, bi izčrpal tudi najbolj trpežne koreninske plevele, kot je npr. slak.

Na začetku sezone pripravi za obdelavo zemljišča tako, da začne s plitvo obdelavo tal z nihajno motiko, kar mu omogoča, da odstrani plevel in pripravi zemljo za setev. Obdelava tal poteka redno, da se prepreči rast plevela, pri čemer se osredotoča na koreninske in trajne plevele, ki predstavljajo največji izziv.

Sezona se običajno začne okoli februarja, ko Luka začne s setvijo čebul in česna, ter nadaljuje s pikiranjem in drugimi pridelki, odvisno od vremenskih razmer.

Luka pripravi površine po potrebi, kar pomeni, da ne obdeluje vsega hkrati, temveč se osredotoča na tiste dele, ki jih namerava takoj obdelati ali posejati. To mu omogoča, da optimizira delo in se prilagodi potrebam pridelave.