1. Priprava in izbira semen: Martin poudarja, da je pred setvijo ključno izbrati prave sorte semen, ki so primerne za lokalne podnebne razmere. Semena kupita od lokalne kmetije, s katero načrtujeta sodelovanje za nakup sadik paprike in paradižnika.
2. Setev lastnih sadik: Sarah in Martin načrtujeta, da bosta sama pridelovala sadike, kar jim omogoča, da se rastline postopoma prilagajajo lokalnemu okolju in podnebnim razmeram, to je pomembno za družine rastlin, npr. paradižniki, kjer želijo reproducirati semena. Med drugim uporabljata pripravke z mikroorganizmi, ki jih aplicirata na sadike vsakih 10 dni, kar spodbuja pestrost in živost tal.
3. Strategija setve: Direktna setev ali pridelava sadik? Martin pojasnjuje, da je setev sadik bolj organizirana in zahteva več načrtovanja, medtem ko je neposredna setev bolj fleksibilna in omogoča hitro prilagoditev vremenskim razmeram.
4. Preventivni ukrepi za obvladovanje plevelov: Sarah in Martin uporabljata pokrivne tkanine pred setvijo, kar jim omogoča, da preprečita rast plevelov, medtem ko se njihovi pridelki razvijajo.
5. Spremljanje pogojev: Martin opozarja, da je treba pred setvijo preveriti optimalno temperaturo tal, saj različne rastline zahtevajo različne temperature za kalitev.
6. Načrtovanje in organizacija: Sarah in Martin uporabljata Excelove preglednice, za načrtovanje setve, kar vključuje zbiranje podatkov o kalitvi, temperaturi in optimalnih časih za setev.

Tilen pri setvi ali saditvi posveča posebno pozornost zagotavljanju optimalnih pogojev za rast, kar vključuje ustrezno oskrbo z vodo in hranili ter spremljanje vremenskih razmer. Ob tem upošteva dolžino rastne sezone in specifične potrebe posameznih vrst rastlin, da doseže njihov genetski potencial.

Uporablja dnevnik, v katerega vpisuje, kaj bo delal, ter načrtuje konkretne dni za setev in presaditve, to je, da ne pozabi pomembnih opravil.

Uporablja več orodij, med katerimi so ključna dobra sejalnica, široke vile in valjar. Sejalnica mu omogoča natančno setev, široke vile pa so uporabne za pripravo površine, medtem ko valjar pomaga pri izravnavi in pripravi grede. Poudarja, da je pomembno, da so tla in grede ravne, kar olajša označevanje in delo s stroji in orodji.

Boris uporablja različne tehnologije setve, vključno s strojno setvijo (traktor in traktorski priključki) za večje površine in ročno setvijo (ročne sejalnice, motika) za manjše. Upošteva načela permakulture, kar vključuje kombiniranje rastlin ('dobri sosedje'), ki si med seboj pomagajo.

Ima setveni načrt, ki temelji na štiriletnem kolobarju, kar pomeni, da se rastline izmenjujejo v skladu z njihovimi potrebami in lastnostmi (v 4 letih)

Jan pravi, da je pomembno, da je čas sejanja dobro načrtovan in sorte kakovostne.

Jan pri setvi in saditvi uporablja različna orodja in naprave. Med njimi so široke vile, ki jih uporablja za pripravo gred pred zasaditvijo, ter grablje za izravnavo tal. Poleg tega uporablja tudi orodja za ustvarjanje vrst, ki mu omogočajo enostavno sajenje rastlin (ročna sejalnica), ter doma narejena orodja, ki so zasnovana tako, da omogočajo delo stoje, kar zmanjšuje obremenitev hrbta.

Jan določi pravilno globino setve na podlagi izkušenj in potreb rastlin. Uporablja preprosta orodja, ki mu omogočajo, da hkrati ustvari vrste in določi globino, ki je primerna za različne vrste rastlin, kot so pesa in solata. Pomembno je, da je zemlja rahla in pripravljena, kar mu omogoča, da doseže optimalno globino setve.

Pri sajenju uporablja različna orodja in upošteva specifične razdalje med rastlinami ter svetlobne pogoje. Poleg tega se spominja svojih preteklih izkušenj z gojenjem različnih rastlin, kar mu je pomagalo razumeti njihovo obnašanje na njegovem zemljišču.

Pri obdelavi zemlje pred setvijo uporablja nihajno motiko za plitvo obdelavo, kar mu pomaga tudi pri odstranjevanju plevela. Na splošno se Luka trudi, da bi ohranil redno obdelavo in nadzor nad pleveli skozi celo sezono.

Luka vodi zapiske o prejšnjih setvah, kar mu pomaga npr. optimizirati količino semena za prihodnje sezone.